Splošno o slikanju in fotografiranju
Že od kamene dobe je poskušal clovek svet okoli sebe zabeležiti s slikanjem.
Vse do zacetka devetnajstega stoletja se je slikalo izkljucno z roko in s copicem, svincnikom,
kredo itd. Okoli leta 1824 pa je francoski izumitelj Niepce posnel prvo obstojno
fotografijo z t.i.camero obscuro. Pri razvoju takratnih fotografij je imel kljucno vlogo
tudi slovenski izumitelj Janez Puhar (1814- 1864).
Po drugi svetovni vojni so se pojavile prve barvne fotografije. Sredi dvajsetega stoletja
je ameriška vojska izdelala prve uporabne in prenosne fotografske aparate za fotografiranje
v infrardečem spektru (toplotne kamere), ki jih ločimo jih v štiri skupine:
- aktivne
- pasivne
- s hlajenim slikovnim senzorjem
- z nehlajenim slikovnim senzorjem
V tem obdobju so se pojavili tudi fotografski aparati za zajem slike v UV spektru, ki so se uporabljali predvsem za potrebe astronomije, medicine in mikroskopije.
Vse te instrumente uvrščamo v skupino fotografskih aparatov, s pomocjo katerih izdelujemo fotografije (svetlobne slike).
V dvajsetem stoletju so se razvili aparati za zajem slike tudi v ostalih sevanjih:
rentgenske, radarske, ultrazvocne, sonarske, laserske, elektronske slike in slikanje z magnetno resonanco.
Na tej spletni strani so prikazane le fotografije v vidni svetlobi in nekaj sonarskih
posnetkov v 200KHZ, 50KHZ, 3,5KHZ.