STOJANOVA BARKA -
najlepše potopljeno leseno plovilo v slovenskem morju. Takoj po odkritju, smo domnevali, da bi to lahko bila kakšna srednjeveška tovorna ladja. Datacija lesa pa je pokazala, da je plovilo iz dvajsetega stoletja. Neverjetno je, kako so lahko mreže v tako kratkem casu odnesle vec od polovice tako masivnega plovila.
najlepše potopljeno leseno plovilo v slovenskem morju. Takoj po odkritju, smo domnevali, da bi to lahko bila kakšna srednjeveška tovorna ladja. Datacija lesa pa je pokazala, da je plovilo iz dvajsetega stoletja. Neverjetno je, kako so lahko mreže v tako kratkem casu odnesle vec od polovice tako masivnega plovila.
Izredno masivna gradnja tega plovila ni zdržala modernega ribolova z
mrežami. Danes rebra sežejo nad morskim dnom manj od enega metra. Na desnem boku pa reber sploh ni vec opaziti. Od njih je ostalo samo to kar je v sedimentih.
mrežami. Danes rebra sežejo nad morskim dnom manj od enega metra. Na desnem boku pa reber sploh ni vec opaziti. Od njih je ostalo samo to kar je v sedimentih.
Sprednjega dela plovila skoraj ni vec. Tudi od pramca je ostalo le toliko kot ga je v sedimentih.
Velike jate rib vcasih v celoti prekrijejo plovilo. Pri fotografiranju je potrebno nekaj potrpljenja in casa, da se ribe izvolijo umakniti.
Arheologi si ogledujejo plovilo.
Barka leži v manjši depresiji na sredi tržaškega zaliva. Depresija je globoka med 25 in 26,5 m, in je najglobji del tržaškega zaliva ( Razen Piranske buže).
Skica plovila narejena okoli leta 1998. Takrat je plovilo izmerjeno v dolžino
34 m. Ker pa precej plovila manjka spredaj in zadaj, domnevam da je bilo dolgo od 40 do 42 m.Na levem boku je vidna okoli 2 m dolga poškodba, ki bi lahko bila tudi vzrok potopitve. Ker pa je bilo plovilo v celoti obleceno v bakreno plocevino, bi se dalo z analizo plocevine na poškodbi zanesljivo
ugotoviti, ali je bil to vzrok potopitve ali pa je ta poškodba nastala kasneje.
34 m. Ker pa precej plovila manjka spredaj in zadaj, domnevam da je bilo dolgo od 40 do 42 m.Na levem boku je vidna okoli 2 m dolga poškodba, ki bi lahko bila tudi vzrok potopitve. Ker pa je bilo plovilo v celoti obleceno v bakreno plocevino, bi se dalo z analizo plocevine na poškodbi zanesljivo
ugotoviti, ali je bil to vzrok potopitve ali pa je ta poškodba nastala kasneje.
Plovilo je bilo sestavljeno z velikimi medeninastimi žeblji. Na samem plovilu in tudi v širši okolici leži na morskem dnu veliko teh žebljev. Pravzaprav to niso klasicni žeblji, ampak debele šipke na obeh straneh zakovicene z bakrenimi podloškami.
Leta 1997 je Radišic Stojan dobil informacijo da ribiške barke na tem mestu
dvigujejo razen rib tudi velike kolicine lesa in brona. S svojim sonarjem je nato vec dni sistematicno preiskoval morsko dno. Ko je naletel na mocen sonarski odboj,
je na tem mestu vrgel ribiško palico. Pricel je loviti "pišmole". To
je bil siguren znak da je spodaj vecji potopljeni objekt.
Nekaj dni pozneje mi je Stojan zaupal svoje odkritje. Ko sem se potopil na razbitino, se je izkazalo da na morskem dnu ležijo ostanki izredno masivne
in velike lesene barke. Z Jožetom Žumrom sva barko poslikala in izmerila.
Vsi skupaj smo sklenili da držimo pozicijo pred ribici v tajnosti, predvsem
zaradi izredno bogatega življenja na njej. Leto pozneje smo obvestili pristojne in dali les na datacijo. Alfred Zajic - Cico
dvigujejo razen rib tudi velike kolicine lesa in brona. S svojim sonarjem je nato vec dni sistematicno preiskoval morsko dno. Ko je naletel na mocen sonarski odboj,
je na tem mestu vrgel ribiško palico. Pricel je loviti "pišmole". To
je bil siguren znak da je spodaj vecji potopljeni objekt.
Nekaj dni pozneje mi je Stojan zaupal svoje odkritje. Ko sem se potopil na razbitino, se je izkazalo da na morskem dnu ležijo ostanki izredno masivne
in velike lesene barke. Z Jožetom Žumrom sva barko poslikala in izmerila.
Vsi skupaj smo sklenili da držimo pozicijo pred ribici v tajnosti, predvsem
zaradi izredno bogatega življenja na njej. Leto pozneje smo obvestili pristojne in dali les na datacijo. Alfred Zajic - Cico
Vec o tem: http://www.zvkds.si/?content=79