Pogled na maone iz zraka. Dobro so vidni obrisi treh maon, na globini šestih metrov.Cetrta maona pa ni vec opazna, saj je popolnoma razpadla. Posnetek je narejen z balonom, višina 300 m.
ZA POVECAVO KLIKNI NA SLIKO.
Pramec te maone je dvignjen kakih pol metra od dna, Sedimente so odstranili morski tokovi in turbulence ladijskih vijakov.
Vidljivost v piranskem zalivu je pogosto zelo slaba.Ob tem je potrebno nekoliko pocakati, da se zopet popravi.
Po kakih dvajsetih minutah je prišel ponovno tok ciste vode.V dveurnem potopu sem polovico casa zapravil na cakanje ciste vode in fotografiranje. V zimskem casu pa so pogoji bistveno boljši, tako da bom potop na to izredno zanimivo lokacijo zagotovo ponovil.
Pogled na levi in desni bok iste maone.Lesa tukaj skoraj ni vec,
rebra se držijo skupaj samo še zaradi morskih organizmov, ki
se oklepajo lesa.
Pogled na ostanke zunanje maone. Južna lega. Po videzu in ostankih sklepam da so bile vse tri maone istega tipa.
Dolge so bile verjetno kakih 18 m, široke pa 6 m.
Na potopljenih maonah je neverjetno veliko kovinske ladijske opreme.
Za tiste case je skoraj neverjetno da bi lesene maone namerno potopili
skupaj z vso to opremo. Sklepam da so bile vse maone potopljene
istocasno. Verjetno so bile privezane ob obalo in jih je potopilo neurje,
najverjetneje mocan jugo. Tudi porascenost s kladokorami nakazuje na to.
Ladijska oprema je tako pometana po morskem dnu, da se neda vec zanesljivo dolociti kaj je kateri barki pripadalo
Tudi kladokore so zaslužne, da se leseni deli plovila še vedno držijo skupaj.
Na tej lokaciji je najvecja koncentracija živih kladokor v slovenskem morju,
verjetno pa tudi v celotnem tržaškem zalivu.
Ob potopljenih maonah je tudi precej keramike.Ali ima ta keramika kakšno povezavo z maonami, mi za sedaj še ni znano.Še najbolj logicno bi lahko bilo, da so ljudje na maonah kupovali izdelke (sol) in v keramicnih posodah odnašali domov.
Ko pa se je kakšna posoda razbila, so crepinje zmetali v morje.
Seveda pa je to samo moja laicna razlaga. Arheološke reziskave na tem mestu še ni nihce opravil ( Avgust, 2006)
Morda pa je v sedimentih še kakšno vecje presenecenje.
Tej lokaciji sem posvetil nekoliko vec prostora, saj menim da je eno lepših potapljaških destinacij ob slovenski obali. Tudi zato
ker jo lahko obiscemo brez avtonomne potapljaške opreme.
Globina ne presega 6 m in ne potrebujemo plovila (manj kot 50 m. od obale).
Dodano:
30. Avgust 2006